Moja izkušnja prostovoljnega dela v majhnem Slovenskem kraju, kjer delam z osebami z motnjo v duševnem razvoju, me opominja na bistvo pomena človeka in na to, kako bi morali videti in sprejemati ostale – s čistostjo in brez predsodkov.
Na Barko sem prišla 5. februarja, skupaj z dolgoletnim prijateljem Ammar-jem. Takoj sem začutila, da je to drugačen kraj od takšnih, ki sem jih bila navajena. Začutila sem vzdušje miru, spokojnosti in poštenosti.
Barka se nahaja v Zbiljah – to je majhen kraj, nedaleč od Ljubljane, s čarobnim Zbiljskim jezerom. Skupnost Barka ima tri poslopja – Sončno hišo, kjer stanujeva midva z Ammar-jem, stavbo, kjer potekajo Barkine delavnice in Mavrično hišo, kjer, poleg v društvo sprejetih oseb, stanujeta tudi dva prostovoljca iz Nemčije.
Na Barko sem prišla, ker sem želela izkusiti nekaj novega in se preizkusiti na področju dela z ljudmi, pri katerem je na prvem mestu humanost do sočloveka.
Skupnost Barka je neprofitna, humanitarna, dobrodelna organizacija, ki uporabnikom nudi dnevno varstvo, torej delavnice, kjer uporabniki razvijajo svoje spretnosti in interese ter institucionalno varstvo, kjer uporabniki bivajo skupaj s prostovoljci in asistenti.
“Naše poslanstvo je svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme.”
To je napisano na spletni strani francoske organizacije L’Arche, ki je bila ustanovljena leta 1964. Del organizacije L’Arche je danes kar 130 skupnosti po vsem svetu, kjer skupaj bivajo ljudje z in brez motnje v duševnem razvoju.
Prostovoljci in asistenti s celega sveta se vključijo v skupnosti, da bi osebam z motnjo v duševnem razvoju nudili oporo. Na Barki vlada načelo enakosti – vsi asistenti so močno povezani z v skupnost sprejetimi osebami. Tako tudi delujejo in sprejemajo osebe z motnjo v duševnem razvoju – ne kot drugačne, ampak kot unikatne ljudi, ki nekatere stvari razumejo in počnejo na drugačen način, kot ostali.
Na Barki so bili vedno dobrodošli vsi obiskovalci, vendar nas trenutno pri tem žal ovira epidemija COVID-19. Zdaj stvari potekajo drugače, kot so prej – ljudje nas ne morejo nemoteno obiskati, nam skuhati obroka in občutiti čudovitega vzdušja, ki vlada tukaj in daje navdih ljubezni in sočutja.
——————————————————————————————————————————————————————————–
Avtorica zapisa Skrb za druge nam prinaša kolektivno prebujenje je prostovoljka Teodora iz S. Makedonije, ki je od februarja vključena v našo skupnost. Besedilo je prevedeno iz makedonščine in je bilo objavljeno v reviji Lice v lice, ki obravnava ranljive skupine ljudi, socialno vljučenost, šport in kulturo. To revijo običajno prodajajo mladi iz socialno ogroženih družin ali osebe z motnjo v duševnem razvoju.