Zgornja Velka, del Štajerske, kamor nas je letos vodila pot na Barkino taborjenje. Rok, Domen, Sandi in Rok so s polnimi potovalkami ter vso taborno opremo, v ponedeljek, 12.7., že komaj čakali da se odpravimo. Kombi, do vrha naložen s šotori, spalnimi vrečami, čokolešnikom, korenjem za konje in ovce ter drugimi stvarmi, ki se jih na taboru nujno potrebuje ter seveda z vsemi nami, se je tako odpeljal proti cilju – Zgornji Velki, župnišču Marije Snežne ter Boštjanu, ki je bil celo leto prostovoljec na Barki, sedaj pa že dobro leto vodi omenjeno župnišče.
Po 170 kilometrih smo prispeli. Kar smo spakirali prej v kombi, smo sedaj razpakirali, postavili šotore (ker smo bili na najvišjem vrhu Slovenskih goric, je bilo kar težko najdi dovolj ravnine, da so šotori pokončno stali, a smo dovolj iznajdljivi, da nam je uspelo), naredili ognjišče za večere ob ognju, se predstavili konjema Viktorju in Botkotu, pa obema oslicama, trem ovcam in ovnu – predvsem njim, saj smo si z njimi delili travnik.
In kaj vse nismo tam doživeli in počeli; skrbeli za živali – da so pojedle dovolj vitaminov ter da so imele v hlevcu čisto, jahali, igrali nogomet, obiskali Vulkanijo na Goričkem, pa Grad in izvir žveplene vode, spoznali brodarja na reki Muri, ki nas je z brodom popeljal na drugo stran reke, vse do Avstrije, pa peli in igrali na kitaro, violino, bobne, ob večerih zakurili ogenj, obiskali g. Srečota, ki izdeluje makete bark in druge umetnine ter se ob popoldnevih družili z vaščani, ki so nas »zalagali« z najrazličnejšimi dobrotami; domačimi roladami, pa medenjaki in drugim pecivom, pa odličnim segadin golažem ter domačim kruhom, pa res bogatim narezkom ter predvsem z vsemi lepimi besedami in časom, ki so nam ga namenili. Hvala prav vsem.
Rok pravi, da naslednje leto ponovimo, le da moramo ostati dlje, vsaj do petka, Domnu je bilo všeč spanje v šotoru, pa čeprav je bilo vroče, drugi Rok naslednjič ovcam prinese še več korenja, Sandi pa pravi, da naslednje leto preizkusi katere od drugih Barkinih počitnic, saj taborjenje ni ravno zanj.
V četrtek smo morali pokazati znanje zlaganja šotorov ter spakirati vso prtljago, saj se je naše taborjenje zaključilo. Po živahni vožnji, kjer smo obujali spomine ter govorili o vsem doživetem, smo tako prispeli nazaj v Zbilje.
Naslednje leto pa novim dogodivščinam naproti…
Letošnje aktivne počitnice so sofinancirane s strani Občine Medvode v okviru razpisa za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva občanov Občine Medvode v letu 2021 ter s strani Ministrstva za zdravje v okviru razpisa za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb, ki jih izvajajo humanitarne organizacije v letu 2021 in 2022.
Aktivne počitnice izvajamo v okviru programa Skrb za dobro počutje, ki vključuje različne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na psiho-fizično zdravje in socialno vključenost v naše društvo sprejetih oseb.