V naši rubriki »Prostovoljstvo na Barki« smo se tokrat pogovarjali s prostovoljcem Jamesom, ki prihaja iz Edinburga. Na Barki se nam je pridružil spomladi 2020.
Kako se je tvoja zgodba na Barki začela in na kakšen način si vključen zdaj?
Ko sem živel v Edinburgu je imel naš duhovnik veliko spoštovanje do Jeana Vanierja in ga je povabil, da pride k nam in z nami deli svojo zgodbo. Tako sem spoznal Barko. Ko sem se upokojil sem se vključil v L’Arche Edinburg kot prostovoljec. Spomladi 2019 sem se odpravil na duhovne vaje v tišini v francoski Trosly in tam spoznal Brigito, ki je vodja Sončne hiše in koordinatorka prostovoljcev na Barki v Zbiljah. Zdaj sem del slovenske skupnosti že nekaj več kot eno leto, vendar še vedno sodelujem tudi z L’Arche Edinburg.
Na Barki pomagam pri kuhanju, čiščenju in nakupih za hišo, v lesni delavnici, pri delu na vrtu ter pri osebni negi. Z Barkači hodim tudi na sprehode, obiske in počitnice. Uživam tudi pri igranju na svojo violino, nisem pa prepričan, če ob tem uživajo tudi ostali. (smeh) Dobro se počutim v družbi vseh Barkačev.
V L’Arche Edinburg opravljam funkcijo člana upravnega odbora. Udeležujem se tedenjskih Zoom sestankov, da ohranjam stike in si izmenjujem informacije o življenju na Barki. Kljub razdalji se tudi z njimi počutim zelo povezanega.
Kaj na Barki počneš kot prostovoljec? Kaj je tvoja najljubša aktivnost in s katero osebo si najbolj povezan?
Nekaj mojih aktivnosti sem naštel že v prejšnjem vprašanju. Biti del Barke je zame res zelo pomembno. Zelo toplo in iskreno sem bil sprejet od vseh – od članov skupnosti Barka in tudi vseh ostalih. Za to sem neizmerno hvaležen.
Moja najljubša aktivnost je kuhanje obrokov za Barkače. Uživam, ko opazim, da so sprejetim osebam moji obroki všeč. Vsak posameznik je nekaj posebnega. Vsak ima svoje darove in tudi svoje potrebe in probleme, saj je to pristna skupnost.
Kakšne so podobnosti in razlike med slovensko Barko in L’Arche Edinburg? Se ti zdi, da sta skupnosti zdaj med seboj bolj povezani?
Skupnosti se razlikujeta v veliko pogledih, vendar je občutek »biti del skupnosti« zelo podoben.
Edinburg je glavno mesto Škotske s prebivalstvom okoli 500,000 ljudi, zato je L’Arche Edinburg vsekakor bolj urbana, mestna skupnost, Barka pa je umeščena v podeželje Slovenije. V Edinburgu v skupnost sprejete osebe vsak dan zapustijo hišo in se odpravijo na različne dnevne aktivnosti, ki so organizirane s strani različnih organizacij, medtem ko v Sloveniji sprejete osebe vsakodnevno obiskujejo čudovite Barkine delavnice. V Edinburgu večina asistentov živi v bivalnih enotah, večinoma so to mladi ljudje iz tujine, ki se skupnosti pridružijo le za leto ali dve. V Barki pa so asistenti večinoma del lokalnega prebivalstva in se na Barko vsak dan vozijo. Del skupnosti ostanejo več časa. Upravna in »poslovna« plat skupnosti sta nekoliko drugačni – to je lahko odraz operativnih in kulturnih vidikov.
Uspeli smo vzpostaviti lepo povezavo med skupnostjo Barka in L’Arche Edinburg. Med postnim časom smo pripravili video, ki smo ga pokazali tudi L’Arche Edinburg na enem od naših tedenskih Zoom srečanj. Izmenjali smo si kartice prijateljstva in upam, da se bomo lahko kmali tudi vsi skupaj srečali – tako na Škotskem kot v Sloveniji. Veliko se naučimo drug od drugega.
Bi rad še kaj dodal ali povedal kakšno zgodbo, anekdoto?
V veliko veselje in čast mi je spoznavati ti dve skupnosti. Všeč mi je, da je Barka zelo lepo vključena v lokalno skupnost in tudi širše – ima zelo širok doseg. Privablja prostovoljce iz Slovenije in iz tujine, to pomeni, da je njeno delovanje uspešno. Podpora Barki presega meje Slovenije. Stavba, v kateri potekajo delavnice, je bila zgrajena s podporo nemškega podjetja, finančno pa Barko že več let podpira tudi British-Slovene Society.
Najlepša hvala za pogovor James.
