V današnji rubriki >>Prostovoljstvo na Barki<< vam predstavljamo prostovoljca iz Nemčije, ki sta se nam na Barki pridružila v septembru 2020 – Hannah in Wenzel. Z njima se je pogovarjala prostovoljka Teodora iz S. Makedonije.
Najprej bi vaju prosila, da se nam predstavita.
Wenzel: Sem Wenzel, star sem 20 let in prihajam iz Nemčije.
Hannah: Moje ime je Hannah, stara sem 19 let in prihajam iz Nemčije, Dessau – mesto blizu Berlina.
Zakaj sta se odločila za prostovoljstvo?
Wenzel: Želel sem raziskati nove kraje, videti kako ljudje tam živijo in s katerimi izzvi se bom spopadel, ko bom živel v tuji državi.
Hannah: Moja želja je bila pomagati ljudem, se naučiti več kot se lahko naučiš v šoli ali v knjigah. Želela sem odpotovati v tujino, si pridobiti novih izkušenj in doživetij z različnimi ljudmi iz različnih kultur.
Koliko časa bosta prostovoljca v Društvu Barka?
Wenzel in Hannah: Eno leto.
Kaj sta se naučila oz. se še učita skozi prostovoljstvo na Barki?
Wenzel: Učim se osredotočati nase in na svoje cilje, ki bi jih rad v življenju dosegel.
Hannah: Komunicirati z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Prav tako sem se naučila veliko o sebi, o pomembnosti mojih odgovornosti, da sem jaz tista, ki sprejemam odločitve v mojem življenju. Vsekakor sem se naučila tudi veliko o Sloveniji in kulturi prebivalcev.
Kaj glede Slovenije vama je všeč in kaj ne?
Wenzel: Zaradi epidemije COVID-19 sem uspel spoznati le podeželje. Všeč mi je dostopnost do hribov in gora ter da se ni treba voziti daleč, da greš lahko na pohod v naravo. Všeč mi je tudi, da je blizu obala. Zmoti me, da se na naseljenih območjih zdi, da se ljudje naseljujejo brez načrta in zaradi tega naravo velikokrat zmotijo ulice in hiše.
Hannah: Všeč mi je pokrajina Slovenije in aktivnost ter energičnost prebivalcev. Večina ljudi je odprta in pripravljena pomagati, ljudje se medsebojno spoštujejo. Moti me, da so Zbilje, kjer stanujem, srednje velik kraj, kjer ni veliko dogajanja (kot bi bilo v velikem mestu), prav tako pa ni mirno (kot bi bilo v vasi) – je ravno nekaj vmes.
Ali s katero od v društvo sprejetih oseb posebaj rada delata in zakaj? Kaj počnete skupaj?
Wenzel: Z mlajšimi osebami igram nogomet, vrtnarim, rišem in ustvarjam, včasih mi pomagajo tudi pri delu v kuhinji. S starejšimi pa hodim na sprehode, se družim in pogovarjam. V obeh primerih mi je v zadovoljstvo, ko opazim, da imajo sprejete osebe veselje do skupnih aktivnosti.
Hannah: Najbolj sem uživala ob delu z Slavkom. Skupaj nisva delala dolgo časa, a je bil vedno nasmejan, posebaj rad reže s škarjami. Pomagala sem mu pri ustvarjanju mozaikov – rezal je pisan papir na majhne delce in jih lepil na papir ali karton.
Kaj vama predstavlja največji izziv?
Wenzel: Mislim, da je bil največji izziv, da sem se naučil strukturirati samega sebe ali najti strukturo v nestrukturiranem dnevu.
Hannah: V največji izziv mi je, da se umirim in se tako lažje posvetim drugim ljudem.
Bi drugim priporočila prostovoljstvo v Društvu Barka? Zakaj?
Wenzel: Menim, da je Društvo Barka čudovit kraj za izvajanje prostovoljstva, saj ima posameznik tukaj veliko priložnosti za osebnostni razvoj in veliko podpore v različnih situacijah. Obstaja tudi veliko različnih opcij za prostovoljstvo (trajanje prostovoljstva, urnik, izbira aktivnosti, itd.).
Hannah: Da. Prostovoljstvo na Barki bi priporočila vsem, ki radi delajo z ljudmi, so empatični in se želijo kaj novega naučiti.
Najlepša hvala za vajine odgovore.