Skupnost, ki te sprejme z odprtimi rokami

Prispevek prostovoljke Helene, 20 let, iz Nemčije – prostovoljka programa Evropske solidarnostne enote (ESE) v programskem obdobju september, 2024 – september, 2025

Z odločitvijo, da po končani šoli naredim korak k osebnemu razvoju na več nivojih, si nisem predstavljala, kam vse me bo to popeljalo. V skupnost Barka sem prišla kot prostovoljka po priporočilu moje pošiljajoče organizacije v Nemčiji in zelo hitro tu našla svoj dom ter postala aktivni del skupnosti. Tri dopoldneve v tednu sem preživela v delavnicah (šivanje, ples, petje, jahanje, terapije s psi in konji idr.), dva popoldneva v tednu pa v Mavrični hiši, kjer sva z Bogotom  vsako sredo zvečer pekla palačinke – to je postal izključno najin, zelo pomemben ritual povezovanja, tudi prijateljstva.

Čeprav pred to izkušnjo nisem imela stika z odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju (MDR), sem ob prihodu v skupnost Barka hitro odložila vsa pričakovanja – naučila sem namreč se, kako pomembno je vsem omogočiti svobodo, prostor in čas za izraz, ki je za vsakega v skupnosti unikaten. Tudi iskrenost in neposrednost Barkačev pri izražanju čustev me je vedno znova učilo potrpežljivosti ter razumevanja, saj sem bila “postavljena pred ogledalo”. Hkrati pa je občutek, da se življenje odvija v “tukaj in zdaj” (ne v preteklosti, ali prihodnosti), izjemno dragocen in zaradi skupnostnega načina organizacije dela ter življenja, vseskozi prisoten. 

Ta uvidov polna integracija v skupnost mi je pomagala, da sem lahko v nadaljevanju prostovoljskega projekta načrtovala in izvedla svoje individualne projekte/aktivnosti, prilagojene na kontekst lokalnega okolja skupnosti Barke: 

  • Trajnostne vrečke: V okupacijski delavnici sem opazila, da pri delu ostaja veliko blaga. Poprijela sem šivalni stroj, ga naštudirala in se naučila šivati. Iz ostankov blaga sem pričela izdelovati trajnostne vrečke, ki so postale pomemben del Barkine predstavitve na sejmih, stojnicah idr. Znanje o šivanju s šivalnim strojem sem predala celotni ekipi zaposlenih in vrečke se izdelujejo naprej. 
  • Rojstnodnevni koledar: Praznovanje rojstnih dni je v skupnosti zelo pomemben ritual. Zato sem ustvarila učinkovit sistem spremljanja prihajajočih rojstnih/dni praznovanj. Z vsakim Barkačem sva skupaj izbrala njegov simbol, ki odraža mesec, v katerem se je rodil. Nanje smo napisali imena; ter jih izobesili na posebej za to izoblikovan stenski koledar. 
  • Ustvarjanje z glino: S kolegico prostovoljko, Charlotte, sva organizirali in izvajali torkova glinena ustvarjanja. Brez pravil pri ustvarjanju, brez pritiska – samo uživanje v stiku z glino in tem, kar nastane. Posode, svečniki, podobe živali …

Biti aktiven del skupnosti na opisane načine predstavlja zame pomembno življenjsko izkušnjo, saj gre za moj prvi korak v samostojno življenje. Prvič sem šla od doma, si delila skupne prostore z drugo prostovoljko, Charlotte, ki je hitro postala moja prijateljica ter vsakodnevno skrbela za najmanjše podrobnosti, kar sta zame sicer urejala moja starša. Tako sem se naučila komunicirati brez besedobčutljiva sem postala tudi na neverbalni telesni izraz, ki po izkušnjah v Barki, včasih pove več kot 1000 besed. S temi kompetencami sem sedaj pri načinih za reševanje najrazličnejših situacij precej bolj kreativna. Hkrati pa mi to omogoča, da poglabljam odnose z vsemi v skupnosti

Poleg skupnosti me je navdušila tudi Slovenija s svojo naravo, tradicijami in odprtimi ljudmi. V prostem času sem s Charlotte redno obiskovala tudi sosednje države – Hrvaško, Avstrijo in Italijo. Pogosto smo potovali na Hrvaško obalo (v topeljših mesecih), saj so na voljo zelo ugodne in dostopne povezave z vlakom. 

Z refleksijo te izkušnje lahko z gotovostjo rečem, da bi se še enkrat brez kančka pomisleka odločila za izkušnjo življenja v Barkini skupnosti. Vsi so me nemudoma sprejeli, kot da sem od nekdaj “njihova”. Skupaj smo živeli, ustvarjali, si delili vsakdanje trenutke, tudi frustracije – kar je povsem običajen del vsakega varnega odnosa – ter ob tem poglabljali odnos in razumevanje drug za drugega. Če razmišljate o prostovoljstvu v Barki, lahko priporočam le: pogumno! Čaka vas skupnost, ki vas bo nedvomno sprejela z odprtimi rokami in vam ponudila priložnost, da rastete skupaj z njo. 


Helene je bila v našo skupnost vključena preko projekta prostovoljstva, ki ga financira Evropska solidarnostna enota.